Meni

 

Čopova rojstna hiša ima zanimivo stavbno zgodovino. V njej naletimo celo na stavbne elemente, ki so nastali že v 16. stoletju. V nekdanjo klet, kjer danes stoji arheološka razstava – Muzejska soba Ajdna, vstopimo skozi gotski portal s porezanimi vogali »na ajdovo zrno«. To je bil ob njenem nastanku poleg veže edini zidani del stavbe, saj sta bila bivalni in gospodarski del stavbe lesena. V 17. stoletju je bila prizidana kašča z dvema gotskima oknoma. V 18. in 19. stoletju pa je bil na dvoriščni strani dodan prizidek. Tako so bile v 19. stoletju pozidane lopa, lesena hiša in kamra. Stavba je takrat z gospodarskim poslopjem dobila današnji pravokotni tloris.

Nova stalna postavitev veže v Čopovi rojstni hiši

Muzejska soba Ajdna

Tomo Zupan je dal leta 1919 na Čopovo rojstno hišo vzidati spominsko ploščo z napisom: »V tej hiši se je rodil 26. 1. 1797 Matija Čop velikan učenosti.« Leta 1988 je bila hiša odkupljena. Obnovitvena dela so bila zaključena leta 1994. Sredstva za odkup in obnovo so prispevali slovenski šolarji, krajani, občina Jesenice, ministrstvo za kulturo in drugi. Rekonstruirana je bila razvojna faza stavbe iz 19. stoletja, torej videz hiše, kakršen naj bi bil v času Čopovega življenja. Od decembra 1994 je hiša odprta za javnost.

V levem prostoru v pritličju Čopove hiše je Gornjesavski muzej z Jesenic uredil Čopovo spominsko zbirko. Čopova doba, življenjska pot, ustvarjalnost, bibliotekarsko delo in stiki s Prešernom so predstavljeni z rokopisnim, knjižnim in drugim gradivom na panojih. Na sredini prostora je pisalnik s fotokopijami Čopovih rokopisov in objav, v vitrini v zidni niši so razstavljene knjižne izdaje Čopovega dela.

Ni ga lepšga kraja je naslov novega igrano-dokumentarnega filma, ki prikazuje Pot kulturne dediščine Žirovnica in si ga obiskovalci ogledajo v Čopovi rojstni hiši. Film gledalce popeljejo v vse štiri rojstne hiše znanih žirovniških rojakov, v Janšev čebelnjak, na skrivnostno Ajdno in v zeleno dolino Završnice. V film so vključeni zanimivi podatki o življenju žirovniških slavnih mož: Franceta Prešerna, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna, Matije Čopa in Antona Janše, ki tudi zaživijo v filmu v podobi domačih igralcev. Film je dolg 25 minut, namenjen je predvsem šolskim skupinam, zelo pa je zanimiv tudi domačim in tujim turistom. Izsek iz filma si lahko pogledate na tej povezavi.

Čopova rojstna hiša služi kot prireditveni prostor, v njej ima sedež Zavod za turizem in kulturo Žirovnica.

Ureditev veže v Čopovi rojstni hiši je pripravil Zavod za turizem in kulturo Žirovnica leta 2018 v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in Občino Žirovnica.
VODJA PROJEKTA: Matjaž Koman, ZTK Žirovnica
MUZEOLOŠKA POSTAVITEV ARHEOLOŠKE ZBIRKE: ddr. Verena Perko, Gorenjski muzej
BESEDILA NA RAZSTAVI: ddr. Verena Perko, Gorenjski muzej, mag. Tatjana Dolžan Eržen, Gorenjski muzej, dr. Nika Leben, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Kranj
ARITEKTURNA ZASNOVA: Ariana Furlan Prijon
GRAFIČNO OBLIKOVANJE: Andrejka Čufer
AVTOR SKIC: Andrejka Čufer
GRAFIČNA PONAZORITEV RAZVOJA HIŠE: dr. Peter Fister
TISK: Aleš Bernik, Napisi Bernik
IZVEDBA: Miha Tomaževič, Mito mizarstvo
OSVETLJAVA: Miha Šest, Marjan Viskovič
OSTALA DELA: Darko Pogačar
Posebna zahvala: Sonja Strasser, Magda Zore

Matija Čop ( 1797-1835)

Jezikoslovec, literarni zgodovinar in kritik, Prešernov prijatelj in mentor, bibliotekar

»Jezike vse Evrope je učêne govoril, ki v tem tihem grobu spi;

umetnosti le ljubil je, zgubljêne mu b’le so ure, ko njim služil ni;

mladénčam v Reki, v Lvovu in v Ljubljani, neutruden učeník je um vedril;

ako bi daljši časi b’li mu dani, svoj narod s pismi bi razsvétlil bil.

Peró zastavi komaj stare Slave budíti rod — odnese val ga Save!«

(Grobni napis Matiju Čopu, dr. France Prešeren)

Rod Matije Čopa izhaja s Koroške Bele. Njegov oče Matija se je leta 1795 preselil v Žirovnico in se poročil z Elizabeto Ovsenek. Matija Čop se je rodil 26. januarja 1797 kot prvi otrok v družini.

Prvi pouk je obiskoval v Župnišču na Rodinah. Jeseni leta 1807 je odšel v ljudsko šolo v Ljubljano in se že prihodnje leto vrnil zaradi bližajočih se francoskih čet. V uk ga je vzel profesor Janez Krstnik Kersnik iz Most, ki je bil odličen učitelj, Čop pa dober učenec. Prihodnje leto se je vpisal v gimnazijo, nato na ljubljanskem liceju zaključil dva letnika filozofije in tretjega obiskoval na Dunaju. V tem času je bil stalen gost dunajskih knjižnic, kjer je literarna dela bral v izvirniku. Znal je 19 jezikov. Po vrnitvi z Dunaja je študiral bogoslovje, a je študij opustil. Naredil je izpite za gimnazijskega profesorja.

Od jeseni 1829 je poučeval v gimnaziji na Reki in nato v Lvovu. V Ljubljano se je vrnil leta 1827 in dobil službo gimnazijskega profesorja, vendar z njo ni bil zadovoljen. Spraševal se je, čemu mu bo vse znanje, ki ga je pridobil, če nikomur ne koristi. Leta 1828 se je z Dunaja vrnil France Prešeren. S Čopom sta se poznala že iz mladih let, sedaj sta postala dobra prijatelja. Matija Čop mu je posredoval svoje obširno znanje o evropski književnosti, sodelovala sta pri zborniku Kranjska čbelica in pri črkarski pravdi z Jernejem Kopitarjem.

Zelo pomembno je Čopovo bibliotekarsko delo. Leta 1828 se je zaposlil kot pomočnik bibliotekarja v Licejski knjižnici c Ljubljani in dve leti kasneje postal njen vodja in licejski bibliotekar. Gradivo je sistematično uredil, uvedel katalog in skrbel za dotok novih knjig, še posebej slovenskih tiskov.

Čop in Prešeren sta se prvič srečala leta 1813 v župnišču na Rodinah. Tedaj je po kratkem pogovoru tri leta starejši Čop Prešernu dejal: »Le tako naprej, iz tebe bo še kaj.« Dobra prijatelja sta tesno povezana še danes- s Čopovo ulico in Prešernovim trgom v središču Ljubljane. Po Matiju Čopu se imenuje osnovna šola v Kranju, knjižnica v Žirovnici in najvišje priznanje na področju bibliotekarstva, Čopova diploma.

 

Vir: Pot kulturne dediščine Žirovnica, Žirovnica: Osnovna šola 2013