Rojstna hiša Matije Čopa ima zanimivo stavbno zgodovino. V njej naletimo celo na stavbne elemente, ki so nastali že v 16. stoletju. V nekdanjo klet, kjer danes stoji arheološka razstava – Muzejska soba Ajdna, vstopimo skozi gotski portal s porezanimi vogali »na ajdovo zrno«. To je bil ob njenem nastanku poleg veže edini zidani del stavbe, saj sta bila bivalni in gospodarski del stavbe lesena. V 17. stoletju je bila prizidana kašča z dvema gotskima oknoma. V 18. in 19. stoletju pa je bil na dvoriščni strani dodan prizidek. Tako so bile v 19. stoletju pozidane lopa, lesena hiša in kamra. Stavba je takrat z gospodarskim poslopjem dobila današnji pravokotni tloris.

Tomo Zupan je dal leta 1919 na Čopovo rojstno hišo vzidati spominsko ploščo z napisom: »V tej hiši se je rodil 26. 1. 1797 Matija Čop velikan učenosti.« Leta 1988 je bila hiša odkupljena. Obnovitvena dela so bila zaključena leta 1994. Sredstva za odkup in obnovo so prispevali slovenski šolarji, krajani, občina Jesenice, ministrstvo za kulturo in drugi. Rekonstruirana je bila razvojna faza stavbe iz 19. stoletja, torej videz hiše, kakršen naj bi bil v času Čopovega življenja. Od decembra 1994 je hiša odprta za javnost.

V levem prostoru v pritličju Čopove hiše je Gornjesavski muzej z Jesenic uredil Čopovo spominsko zbirko. Čopova doba, življenjska pot, ustvarjalnost, bibliotekarsko delo in stiki s Prešernom  so predstavljeni z rokopisnim, knjižnim in drugim gradivom na panojih. Na sredini prostora je pisalnik s fotokopijami Čopovih rokopisov in objav, v vitrini v zidni niši so razstavljene knjižne izdaje Čopovega dela. Leta 2016 je Zavod za turizem in kulturo Žirovnica  v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in Občino Žirovnica v Čopovi rojstni hiši uredil stalno arheološko razstavo Muzejska soba Ajdna.

Ni ga lepšga kraja je naslov novega igrano-dokumentarnega filma, ki prikazuje Pot kulturne dediščine Žirovnica in si ga obiskovalci ogledajo v Čopovi rojstni hiši. Film gledalce popeljejo v vse štiri rojstne hiše znanih žirovniških rojakov, v Janšev čebelnjak, na skrivnostno Ajdno in v zeleno dolino Završnice. V film so vključeni zanimivi podatki o življenju žirovniških slavnih mož: Franceta Prešerna, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna, Matije Čopa in Antona Janše, ki tudi zaživijo v filmu v podobi domačih igralcev. Film je dolg 25 minut, namenjen je predvsem šolskim skupinam, zelo pa je zanimiv tudi domačim in tujim turistom. Izsek iz filma si lahko pogledate na tej povezavi.

Čopova rojstna hiša je ena od znamenitost na Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki je ena najstarejših in najlepših tematskih poti v Sloveniji. Pot povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom, med katerimi se nahaja Prešernova rojstna hiša v Vrbi, rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici, Spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici in rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah.

Čopova rojstna hiša služi kot prireditveni prostor, v njej ima sedež Zavod za turizem in kulturo Žirovnica.

Preberite več o Matiji Čopu.

Ureditev veže v Čopovi rojstni hiši in Muzejske sobe Ajdna je pripravil Zavod za turizem in kulturo Žirovnica leta 2018 v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in Občino Žirovnica.
Vodja projekta: Matjaž Koman, ZTK Žirovnica – Muzeološka postavitev arheološke razstave: ddr. Verena Perko, Gorenjski muzej – Besedila na razstavi: ddr. Verena Perko, Gorenjski muzej, mag. Tatjana Dolžan Eržen, Gorenjski muzej, dr. Nika Leben, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Kranj – Arhitekturna zasnova: Ariana Furlan Prijon – Grafično oblikovanje: Andrejka Čufer – Posebna zahvala: Sonja Strasser, Magda Zore