Tomo Zupan je v svoji znameniti pridigi leta 1921 dejal, da je najimenitnejša starina brezniške župnije ob stari Kuharjevi hiši stoječi čebelnjak Antona Janše: »..vsaj v zunanji podobi ohranjen, kakor je bil takrat. Ob tem čebelnjaku na klopci je posedal, premišljeval in delal«.

Janševi so se že od nekdaj ukvarjali s čebelarstvom, pisnih podatkov o prejšnjih čebelnjakih ni. Prvega je postavil Janšev oče Matija že 1734, prav v letu rojstva svojega prvega sina Antona.

Današnji čebelnjak Antona Janše je v celoti lesen, pokrit s slamo, s precej prostora v notranjosti za čiščenje in vzdrževanje panjev.

Gre za rekonstrukcijo nekdanjega čebelnjaka, ki je stal ob Kuharjevi hiši, kot se po domače reče Janševi domačiji. Njegove rojstne hiše danes ni več, čebelnjak, v katerem je mojster čebelaril, pa je stal do leta 1877. Takrat so zaradi dotrajanosti na istem mestu postavili novega, enako velikega. Vanj je bil vgrajen originalen hrastov prečni tram, ki pa v današnji rekonstrukciji ni ohranjen.

Posebnost čebelnjaka so enako veliki panji z vmesnimi okvirji za satovje, da se da v celoti izvleči in prepeljati čebele drugam na pašo, kar je prav Janšev izum. Takim panjem pravimo nakladalni panji ali, kot jih je imenoval Anton Janša, kranjíči.

Pri čebelnjaku Antona Janše so se radi zbirali okoliški čebelarji in mladi Tonej jih je vseskozi pozorno poslušal, a razmišljal s svojo glavo ter se tako dokopal do marsikaterega novega spoznanja o življenju čebel.

Domneva, da je panjske končnice na svojem čebelnjaku poslikal Janša sam, ni dokazana. Res pa je, da se je edinstvena slovenska posebnost poslikav na panjih pojavila prav v drugi polovici 18. stoletja, v času, ko je na Breznici čebelaril slikarsko nadarjeni Anton Janša.

Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je v letu 2018 poskrbel za obnovo čebelnjaka Antona Janše na Breznici. Celostna obnova čebelnjaka, ki je potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj je bila uspešna zaključena v letu 2018. S posegi se je skušala vzpostaviti prvotna podoba čebelnjaka. Zamenjani so bili dotrajani deli, restavrirane panjske končnice, leseno streho je zamenjala prvotna slamnata, v notranjosti so bila izdelana glinena tla. Z obnovo kulturnega spomenika je bila vzpostavljena pristna podoba spominskega čebelnjaka na izvorni lokaciji, ki predstavlja pomemben in prepoznaven element bogate čebelarske dediščine na Gorenjskem.

Čebelnjak Antona Janše je ena od znamenitost na Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki je ena najstarejših in najlepših tematskih poti v Sloveniji. Pot povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom, med katerimi se nahaja Prešernova rojstna hiša v Vrbi, rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici, Spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici in rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah.

Več o čebelarskem turizmu si lahko preberete na BeeOurGuest

Zadnja obnova čebelnjaka Antona Janše je potekala v letih 2016 – 2018. Pri obnovi čebelnjaka in okolice so sodelovali : Zavod za turizem in kulturo Žirovnica (vodja projekta Matjaž Koman), Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj (Renata Pamić), Jaka Grmek in Ana Resnik (restavratorja), Ministrstvo za kulturo (50% financiranje obnove čebelnjaka), Ariana Prijon Furlan (arhitektka ureditve okolice), Čebelarski muzej Radovljica (besedila informativnih tabel), Aleš Bernik – Napisi Bernik (tisk) in Občina Žirovnica (50% financiranje preko ZTK za obnovo čebelnjaka in celotno financiranje preko ZTK za ureditev okolice).