Pomemben del kulturne dediščine se ohranja tudi prek ustnega izročila. Tega se je dobro zavedal tudi pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki je že kot majhen deček najraje poslušal zgodbe domačinov. Kasneje jih je tudi zapisal v svojih povestih in zgodovinskih romanih. Žirovnica ostaja bogata zakladnica napetih zgodb, zabavnih anekdot, ljudskih pravljic in skrivnostnih pripovedk. Prisluhnite jim na poletnih Pravljičnih večerih, ki vas vabijo v prijetno okolje Dolenčeve domačije v Doslovčah.

Prešerna noč vsako leto v Vrbo pritegne ljubitelje glasbe in “unplugged” koncertov na prostem od blizu in daleč. Letos bo še posebej prešerno v nedeljo, 5. septembra ob 19.30. uri.

Siva pot vodi me, kamor hoče srce. Na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot.. Tako prepeva pesem, ki je ime Žirovniškega domačina, Aleksandra Mežka, ponesla v svet. Priljubljeni slovenski glasbenik priznava, da je navdih za svoje največje glasbene uspešnice črpal ravno iz Žirovniške pokrajine. Zato je njegov koncert na Prešerni noči prav posebno darilo za vse prebivalce vasi pod Stolom.

Vrba v Žirovnici je rojstni kraj največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, zato njen kulturni utrip bije najhitreje ravno 8. februarja, na dan državnega kulturnega praznika posvečenega Francetu Prešernu. To je dan, ko oživijo prav vse vasi v Žirovnici. Pred Janševim čebelnjakom vam čebelarji ponujajo pokušino medu, po Žirovnici vas popelje tradicionalni lojtrnik, vrata Finžgarjeve, Jalnove, Čopove in pa seveda Prešernove hiše se na stežaj odpro in vabijo k odkrivanju svojih skrivnosti. Prešernov dan prežema tudi zelena energija, ki vas popelje na organiziran pohod po Poti kulturne dediščine. Najbolj pestro je seveda pred rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, kjer poteka osrednja slovesnost z glasbenimi nastopi, recitacijami poezije in dobrotami lokalnih ponudnikov.

Tradicionalno na Bledu vsako leto poteka srečanje pisateljev in pesnikov mednarodnega združenja PEN (Poets-Essayists-Novelists). Udeleženci srečanja se vsako leto ustavijo tudi v Vrbi, v rojstni hiši največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Gostujoči pesniki si v občini Žirovnica zaželijo videti tudi Finžgarjevo rojstno hišo, saj je bil Fran Saleški Finžgar eden od soustanoviteljev slovenskega centra PEN leta 1926. Poezijo avtorji predstavljajo v svojem jeziku, a so recitacije hkrati prevajane tudi v slovenski jezik.