Meni

Finžgarjeva rojstna hiša je primer bivalne kulture kajžarske družine ob koncu 19. stoletja na Gorenjskem. Prvo večjo prenovo je doživela leta 1849, na kar opozarja letnica nad oknom kamre. Kamro je tedaj Finžgarjev ded Joža Ažman povečal, saj so k hiši prizidali skromen hlev v kleti. Gornji prostori so črna kuhinja v veži, špajza, hiša in kamra. Urejeni so tako, da izpričujejo videz, kakršnega poznamo iz Finžgarjevih opisov.

Hiša je bil bivalni prostor in hkrati delavnica. Pisateljev ded je na statvah tkal platno, pisateljev oče pa je bil prvi krojač daleč naokoli, ki je premogel šivalni stroj. Šival je ovčje kožuhe in irhaste hlače. Pisatelj se je tako spominjal pomembne gospodarske pridobitve v hiši: »Oče je bil izmed krojačev v fari prvi, ki si je kupil šivalni stroj. Kakor na razstavo so ga hodili gledat vsi vaščani. Dobro se spominjam moža, ki je prinesel v delo raševinaste hlače in zahteval: France, za trdno mi obljubi, da jih sešiješ na roko. Tvojemu novemu kolovratu nič ne zaupam!«

Pohištvo v hiši je bilo skromno. Večjo skrinjo je pripeljal s seboj oče, ko se je leta 1868 poročil z Rezo Ažman. Razpelo v »bohkovem kotu« v hiši obdaja 14 postaj križevega pota malega formata. Tri med njimi so originalne (češki kolorirani bakrorezi), ostale so bile uničene med bombardiranjem hiše v Trnovem in so nadomeščene s kopijami. Ob javorovi, z intarzijo okrašeni mizi so klopi in le en stol za hišnega gospodarja. Za vrati, nasproti bohkovega kota, je peč, kopija stare ljubenske peči. Na posteljah v kamri sta spala pisateljeva starša. V materini skrinji so hranili posteljnino in obleko. V zidani omarici za vrati so shranjevali osebne predmete, dokumente in denar.

 

Strme kamnite stopnice vodijo v klet, kjer so bili trije prostori. Največji je bil cimrc, v katerem sta spala ded Joža in teta Neža Ažman. V čevdercu so shranjevali jabolka, krompir in kislo zelje. V štali je bilo prostora za kravo s telico, dve kozi in kokoši. Finžgarjevi so bili kajžarji in niso imeli dovolj zemlje, ki bi jim dajala krmo za večje število domačih živali. Na vrtu za hišo je pisateljev oče vzgajal mlada drevesa, ki jih je prodajal na Gorenjskem, Koroškem, v Furlaniji in drugod.

 

Leta 1971 so namesto starega postavili nov skedenj. Kot večina hiš v vasi sta bila Finžgarjeva hiša in skedenj prvotno krita s slamo (danes s skodlami). V bližini je manjši kozolec z lopo, ki ga je postavil pisateljev oče, ko je kupil konja.

Pisateljevo zbirko v Finžgarjevi rojstni hiši so odprli ob stoti obletnici njegovega rojstva 1971. Obsega razstavo s slikami, fotografijami, listinami in knjigami o Finžgarjevem rodu, življenju in delu. Leta 2013 je bila razstava v kletnih prostorih prenovljena in dopolnjena.

Finžgarjeva rojstna hiša je ena od znamenitost na Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki je ena najstarejših in najlepših tematskih poti v Sloveniji. Pot povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom, med katerimi se nahaja Prešernova rojstna hiša v Vrbi, rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici, Spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici in rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah.

Preberite si več o Franu Saleškemu Finžgarju.

Ponudba

Vodeni ogledi po Finžgarjevi rojstni hiši so lahko prilagojeni šolskim skupinam, manjšim družbam ali posameznikom in družinam.

Dolenčeva kajža – njegova rojstna hiša, je danes skupaj s kozolcem in skednjem muzej na prostem, ki prikazuje bivalno kulturo kajžarske družine.

Kontakt

Lokacija
Doslovče 15
4274 Žirovnica

t 04 580 15 03
e info@visitzirovnica.si
w visitzirovnica.si

Delovni čas
po dogovoru

Cenik

Šolski otroci: 2 €

Predšolski otroci in invalidi: 1 €

Odrasli: 3 €

Skupine odraslih (več kot 10 oseb): 2,7 €