Meni

 

Prešernova rojstna hiša je ena izmed najstarejših hiš v Vrbi. Prvotna stavba je nastala v 16. stoletju. Današnjo podobo je dobila po požaru leta 1856, ko je ogenj uničil gospodarsko poslopje, slamnato streho in leseno ostrešje. Takrat so domačijo povišali in pridobili štibeljc- podstrešno spalnico. Starejši stavbeni elementi iz 16. stoletja, kot je kamniti portal v kleti in stavbni elementi iz poznobaročnega obdobja so delno še ohranjeni. Prevladujejo stavbne značilnosti, ki jih v 19. stoletju srečamo tudi pri drugih domačijah v Vrbi in okolici.

Prešernovemu rodu lahko v Vrbi sledimo od druge polovice 17. stoletja dalje. V prvi polovici 18. stoletja je bil lastnik domačije pesnikov praded Jožef Prešeren (1688-1754), ki je bil podložnik begunjske graščine. Sledil mu je pesnikov ded Jernej Prešeren (1762-1800), za njim pa pesnikov oče Šimen Prešeren (1762-1837), ki se je leta 1797 poročil z Mino, rojeno Svetina (1774-1842) iz Žirovnice. Imela sta osem otrok: Jero, Katro, Franceta, Jožefa, Jurija, Mino, Uršo in Lenko. Ribčevo domačijo je podedovala Mina, ki se je leta 1827 poročila z Jožefom Vovkom s Črnivca pri Brezjah. Rodovnik Prešernov je vklesan na veliki marmornati spominski plošči, vzidani v veži.

Spominsko ploščo na Prešernovi rojstni hiši je 15. septembra 1872 odkrilo Slovensko pisateljsko društvo na pobudo pesnikovih rojakov. Slovesnosti ob odkritju se je udeležilo šest tisoč ljudi.

Leta 1937 je lastnica hiše Marija Vovk, vdova po Janezu Vovku pristala, da hišo odstopi banovini, če ji na vrtu zgradijo novo hišo. Dve tretjini vseh sredstev, ki so bila potrebna za odkup in preureditev Prešernove rojstne hiše v muzej, je zbrala šolska mladina. Akcijo je vodil Fran Saleški Finžgar. Tako so 21. maja 1939 na posebni slavnosti izročili Prešernovo hišo v last slovenskemu narodu. Hišo so za potrebe spominske in muzejske zbirke nekoliko predelali. Streho so ponovno prekrili s staro, na roke obdelano opeko. Na novo so postavili peč v hiši. Nedotaknjena je ostala črna kuhinja, ki so jo opremili s starim kuhinjskim orodjem in posodo. V hiši so javorova miza v kotu, klopi, stoli, kolovrat, skrinja, slike na steklo in drugi predmeti, vsi iz Prešernovega časa, nekateri še originalni. Originalni kos opreme je tudi pozlačena nihalna ura. Večino predmetov je zbral Finžgar. V kamri, pesnikovi rojstni sobi, je na ogled zibka, v kateri so nekoč zibali Franceta Prešerna. Manjša skrinja in posteljnjak izvirata iz Finžgarjeve rojstne hiše.

Nekdanje gospodarske prostore- kaščo so leta 1985 spremenili v galerijo in tu razstavili zbirko knjig, različnih ponatisov in prevodov Prešernovih Poezij. Leta 2000 so zbirko dopolnili z razstavo o življenju in delu dr. Franceta Prešerna. Na ogled je tudi več pesnikovih likovnih upodobitev (originalne slike Božidarja Jakca in drugih avtorjev, pesnikov veliki dokolenski portret iz leta 1908, delo slikarja Antona Čeha, Wagnerjeva litografija iz leta 1866 idr.). Prešernova rojstna hiša je bila leta 2011 razglašena za spomenik državnega pomena.

Prešernova rojstna hiša je ena od znamenitost na Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki je ena najstarejših in najlepših tematskih poti v Sloveniji. Pot povezuje kulturno-zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom, med katerimi se nahaja Prešernova rojstna hiša v Vrbi, rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici, Spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici in rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah.

Preberite si več o pesniku Francetu Prešernu.

Ponudba

Vodeni ogledi po Prešernovi rojstni hiši so lahko prilagojeni šolskim skupinam, manjšim družbam ali posameznikom in družinam. Vodnik Janez, ki je najboljši pripovedovalec zgodb iz življenja Prešerna, vas bo z veseljem vodil skozi doživetje.

Kontakt

Lokacija:
Vrba 2
4274 Žirovnica

t 04 580 20 92
e info@visitzirovnica.si
visitzirovnica.si

Odprto: od torka do petka, od 9. do 16. ure, vikendi od 9. do 17. ure

Zaprto: ob ponedeljkih, 31. oktobra, 1. novembra, od 25. decembra do vključno 2. januarja

Cenik

Šolski otroci: 2 €

Predšolski otroci in invalidi: 1 €

Odrasli: 3 €

Skupine odraslih (več kot 10 oseb): 2,7 €