Ajdna je eno najznamenitejših poznoantičnih arheoloških najdišč na Slovenskem. Na skalno vzpetino na južnem pobočju Stola so se v 5. in 6. stoletju ob vpadih ljudstev s severa zatekli tamkajšnji prebivalci. Imeli so težko pot do vrha, ki jo je bilo mogoče opraviti le peš. Napor še danes poplača razgled, ki se razteza do Julijskih Alp in Blejskega jezera.
Zgodba o vasici in najdeni predmeti še danes burijo domišljijo. Posebna uganka je grob mlade žene, ki so jo pokopali z nakitom. Je bila to znamenita Ajdovska deklica? Bronasta ptica, ki je osrednji simbol razstave v Čopovi hiši, tega ne pove, vas pa vabi, da se povzpnete na Ajdno.
Veselo vzdušje, dobrosrčni ljudje, izvrstna domača hrana in lega sredi neokrnjene narave so Valvasorjev dom uvrstili v vrh priljubljenosti med planinci. Dom leži pod mogočnim Stolom, na terasi južnega pobočja Belščice.
V objemu zelenega sveta, s polnimi pljuči svežega, gorskega zraka, lahko izpred Valvasorjevega doma med drugim občudujemo gorenjske vasice in osupljive Julijske Alpe, ki jim kraljuje najvišji slovenski vrh Triglav. Dom je tudi odlično izhodišče za vzpon na mnoge druge vrhove v okolici ali sprehod do bližnjih Žirovniške in Zabreške planine.
Priljubljena daljinska pot okrog Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka vodi tudi skozi Žirovnico. Njena 3. etapa, ki se začne v železarskem mestu Jesenice, preko Dobravškega polja in čez Savo Dolinko pripelje v vasi pod Stolom, kjer v večini poteka po Poti kulturne dediščine Žirovnica, konča pa se v zibelki narodno-zabavne glasbe, v Begunjah.
Raziščite pestrost pohodniške poti, ki vas ne bo peljala na vrhove visokogorja, pač pa vam bo, speljana skozi očarljive vasice, po pašnikih, gozdovih in razglednih hribih ponudila čudovite razglede na Julijske Alpe in pristen stik z bogato naravno in kulturno dediščino območja.
Dom pri izviru Završnice leži na idiličnem travniku na Smokuški planini pod Begunjščico. Obdan z gozdovi in belimi vrhovi je pravi gorski raj. Ob domu izvira Završnica – živahen potok, ki preskakuje hribe, vas bo prijetno ohladil, najmlajše pohodnike pa navdušil z možnostmi za igro.
V poletnih mesecih pastirji na pašnike okoli izvira ženejo živino. Pot, po kateri boste dosegli kočo, je prav toliko prijetna kot travniki okoli nje. Pozorno poglejte, morda prav tu opazite kakšno drobtinico Janka in Metke.
Turški jami, ki počiva vklesana pod vrhom Gozdašnice, pravijo tudi srednjeveški jamski grad. Pot do jame in raziskovanje njenih skrivnih kotičkov vas popeljejo v preteklost. Kar nekaj stoletij nazaj so se med njenimi stenami pred turškimi vpadi skrivali otroci in ženske.
Pot proti Turški jami se začne pri akumulacijskem jezeru Završnica. Pelje nas po gozdni stezici, prek potočka in po ozki, strmi poti navkreber. Svežina bo vaše korake kar ponesla do jame in skalnega pomola nad njo! Tam se za trenutek ustavite, globoko vdihnite in uživajte v razgledu na zelene hribe.
Si želite začutiti zanos kralja sveta? Povzpnite se na Stol! Pred očmi se vam bodo odprli skrivnostni gozdovi Gorjancev, Kamniško-Savinjske Alpe, Snežnik, modro Blejsko jezero, Jelovica, Pokljuka in druge zelene lepote.
Ko je nebo posebej čisto, lahko v prijetni gorski senci pred Prešernovo kočo v daljavi zaslutite tudi belo Ljubljano. Pot do koče je slikovita in zabavna. Tisti, ki boste pobrali poleno in ga odnesli do koče, boste na vrhu nagrajeni s posebej širokim nasmehom. Ne pozabite poskusiti izvrstne domače hrane.
Gozd okoli Titove vasi je neokrnjen in mogočen. V preteklosti je bilo naselje težko najti, zato so pod Smokuškim vrhom lahko postavili skrivni partizanski tabor. Imel je svoj časopis, pevski zbor, mesarijo in vse, kar je v času 2. svetovne vojne zaznamovalo vsakdan.
Pot do Titove vasi vodi po grapi manjšega potoka prek mostičkov in brvi skozi gozd, ki nas še zmeraj navda z občutkom, da bo izza bližnjega drevesa pogledal bojevnik. Danes je Titova vas lepo urejena. Nedavno obnovljen partizanski tabor vabi na sprehod skozi zgodovino.
Sankaška koča se nahaja v pogorju Kamniško-Savinjskih Alp, le nekoliko višje od cerkve svetega Petra nad Begunjami. Ker kočo po večini obdaja gozd se nam odpre lep razgled le proti zahodu, kjer lepo vidimo del Gorenjske in njenih gora. Pristopi do koče potekajo iz Begunj, pa tudi iz Rodin v občini Žirovnica, od koder do koče vodi lahka pohodniška pot, ki jo prehodite v slabi uri.
Pot do Sankaške koče nas sprva vodi mimo Jalnove rojstne hiše in cerkve sv. Klemena, mi pa cesti v križiščih sledimo v smeri Poti kulturne dediščine Žirovnica in pohodne poti Juliana.
Planinski dom na Zelenici stoji na mali ravnici Zeleniškega sedla med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem grebena Na Možeh, v pogorju Karavank. Območje Zelenice je znano kot zimskošportno središče. Poleg urejenih smučarskih prog nudi tudi turno smuko z okoliških vrhov. Dom, v sklopu katerega deluje tudi Gorniški učni center Zelenica, upravlja Planinsko društvo Tržič. Do Planinskega doma na Zelenici vodi več pohodniških poti iz smeri Ljubelja, Iz Žirovnice pa se do doma lahko odpravite skozi dolino Završnice.
Gorovje: Karavanke
Višina: 615 m
Cerkev sv. Lovrenca nad Zabreznico je posebna po svoji legi, preteklosti in sedanji podobi. Ena najlepših razglednih točk daleč naokoli.
Stoji na pečini nad Zabreznico, od koder se ponuja čudovit razgled na deželo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so domačini s prostovoljnim delom na romanskih temeljih zgradili novo cerkev. Njeno notranjost krasi križev pot slikarja Janeza Bernika in zunanjost mozaik s podobo sv. Krištofa, delo slikarja Andreja Jemca. Posebnost sv. Lovrenca je prezbiterij poslikan s cvetjem, ki ga najdemo v okolici cerkve, delo Marije Smolej.
S parkirišča v Završnici se usmerimo proti Zelenici. Že po dvesto metrih, tik pred mostičkom, s ceste zavijemo levo na gozdno stezo, potok imamo ves čas na desni. Sprva zložna pot kmalu zavije v breg, do cilja pa imamo vsega skupaj slabe pol ure. Slap nam v različnih obdobjih, odvisno od padavin, ponuja različne poglede – od skromnih potočkov do bogate ledene zavese.
Karavanška pohodniška pot je daljinska pot, ki poteka po obronkih Karavank in dolinah s čudovitimi pogledi na to razgibano gorsko verigo. Karavanška pot obsega sedem dnevnih pohodniških etap dolžine od 14 do 28 km. Skupna dolžina poti je 142,5 kilometra.
Daljinska Karavanška pot povezuje kraje in ljudi, ki so del gorske verige Karavank v enovito pohodniško doživetje. Pot poteka po lažje dostopnih gorskih predelih, kjer raziskujemo okolico in doživljamo naravne danosti. Na pohodniškem raziskovanju lahko srečamo domačine, ki živijo z območjem, se spoznamo s starimi običaji, odkrivamo gorske planšarije in doživljamo dolinsko bogastvo vsakdana. Na sončnih obronkih gora in travnatih planinah se nam bodo odprli čudoviti pogledi na dolino Save, Julijske Alpe in celotno Gorenjsko. To je pot prepleta raznovrstnih občutkov, čudovitih razgledov, preproste pohodniške izkušnje in okušanja življenja pod Karavankami.
Trgovina 
