Finžgarjeva rojstna hiša je primer bivalne kulture kajžarske družine ob koncu 19. stoletja na Gorenjskem. Gornji prostori so črna kuhinja v veži, špajza, hiša in kamra. Urejeni so tako, da izpričujejo videz, kakršnega poznamo iz Finžgarjevih opisov. Hiša je bil bivalni prostor in hkrati delavnica. Pisateljev ded je na statvah tkal platno, pisateljev oče pa je bil prvi krojač daleč naokoli, ki je premogel šivalni stroj. Šival je ovčje kožuhe in irhaste hlače.

Pisateljevo zbirko v Finžgarjevi rojstni hiši so odprli ob stoti obletnici njegovega rojstva 1971. Obsega razstavo s slikami, fotografijami, listinami in knjigami o Finžgarjevem rodu, življenju in delu. Leta 2013 je bila razstava v kletnih prostorih prenovljena in dopolnjena.

Vsebine v Finžgarjevi rojstni hiši:

• spoznavanje Dolenčeve kajže s predmeti iz Finžgarjeve mladosti,
• domačija s hišo, kozolcem in skednjem prikazuje tipično življenje kajžarske družine na slovenskem podeželju konec 19. stol.,
• ogled stalne razstave z zapisi, zgodbami in fotografijami Frana Saleškega Finžgarja, mojstra ljudske umetnosti in avtorja prvega slovenskega zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem,
• spoznavanje starih obrti tkalstva in krojaštva, s katerim sta se ukvarjala Finžgarjev ded in oče
• znamenitost na Poti kulturne dediščine Žirovnica.

Preberite si več o Franu Saleškemu Finžgarju.