Trgovina 
Hiše pripovedujejo. Besede potujejo.
Kaj povezuje majhno hišo v slovenski vasi z irskim srednjeveškim
stolpom? Slovenskega pesnika z irskim? In kako nam lahko besede,
zapisane pred stoletjem ali dvema, še danes pripovedujejo o tem,
kdo smo?
Muzejske hiše jezika povezujejo Slovenijo in Irsko skozi
jezik, literaturo in kraje spomina. Kljub različnim zgodovinskim
izkušnjam sta imela v obeh okoljih jezik in pisana beseda pomembno
vlogo pri oblikovanju kulturne in narodne identitete.
Rojstne hiše, izbrani domovi, muzeji in interpretacijski centri
razkrivajo, kako tesno so povezani ljudje, kraji, besede
in spomin.
Slovenija · Slovenščina
Od Brižinskih spomenikov in prvih slovenskih tiskanih knjig v času
reformacije do jezika samostojne države je slovenščina tesno
povezana z literaturo, kulturo in identiteto.
Irska · Irščina
Irščina ima eno najdaljših pisnih tradicij v Evropi. Po stoletjih
izgubljanja družbenega prostora je konec 19. stoletja postala
pomemben del kulturnega preporoda. Danes se irščina in angleščina
prepletata v izjemno bogati irski literarni kulturi.
Različni zgodovini. Različna jezika. Skupna vera v moč besed.
Ko se zgodbe srečajo
Slovenske in irske zgodbe niso enake. Ko jih postavimo drugo ob
drugo, pa se med njimi začnejo pojavljati zanimive povezave:
jezik, literatura, pokrajina, dom, identiteta in spomin.
Matija Čop ↔ Douglas Hyde
Jezik in preporod
Čop je širil izrazne in literarne možnosti slovenščine, Hyde pa si
je prizadeval za ohranitev in ponovno uveljavitev irščine. Njuni
zgodbi kažeta dve različni poti, po katerih jezik postane pomemben
del kulturne in narodne identitete.
France Prešeren ↔ W. B. Yeats
Poezija in narod
Oba pesnika sta postala osrednji osebnosti kulturnega spomina.
Njuna poezija je globoko povezana z jezikom in prostorom, iz
katerega sta izšla, a je skozi literaturo, spomin in prevode segla
daleč preko njegovih meja.
Ivan Cankar ↔ Oscar Wilde
Umetnik in družba
Cankar in Wilde sta bila pronicljiva opazovalca družbe. Literatura
jima je omogočala raziskovanje morale, družbenih pričakovanj ter
odnosa med posameznikom, umetnikom in družbo.
Simon Gregorčič ↔ Francis Ledwidge
Pokrajina in spomin
Dolina Soče in pokrajina doline reke Boyne
sta veliko več kot le prizorišče. V njuni poeziji
pokrajina postane nosilka spomina, pripadnosti,
zgodovine in izgube.
Alma M. Karlin ↔ James Joyce
Svet onkraj meja
Karlin je prepotovala svet, Joyce pa je zapustil Irsko, vendar
Dublin ohranil v središču svojega literarnega sveta. Oba kažeta,
da razdalja vezi z domom ne prekine nujno – lahko jo tudi spremeni.
Muzejske hiše in kraji spomina
Od rojstnih hiš do izbranih domov in sodobnih interpretacijskih
centrov – vsak od teh krajev na drugačen način ohranja odnos med
človekom, prostorom in spominom.
Prešernova rojstna hiša
Vrba, Slovenija
Rojstna hiša Franceta Prešerna je leta 1939 postala prva muzejska
hiša na Slovenskem, posvečena pomembni osebnosti. Danes je hkrati
zgodovinski prostor, muzejski predmet in eno osrednjih mest
slovenskega kulturnega spomina.
Thoor Ballylee
Grofija Galway, Irska
Srednjeveški stolp, ki ga je W. B. Yeats kupil leta 1917 in z
družino spremenil v svoj dom. Stolp, reka in okoliška pokrajina
so postali del njegovega ustvarjalnega sveta.
Čopova rojstna hiša
Žirovnica, Slovenija
Rekonstruirana rojstna hiša danes povezuje zgodbo Matije Čopa,
arheološko dediščino Ajdne, Pot kulturne dediščine Žirovnica
in življenje lokalne skupnosti.
Interpretacijski center Douglasa Hyda
Grofija Roscommon, Irska
Nekdanja cerkev, povezana s Hydovo družino in otroštvom, je danes
kraj spomina na njegovo življenje ter njegovo vlogo pri oživljanju
irskega jezika in kulture.
Cankarjeva spominska hiša
Vrhnika, Slovenija
Spominska hiša približuje skromno okolje, iz katerega je izšel
eden najpomembnejših slovenskih pisateljev in dramatikov.
Hiša Oscarja Wilda
Dublin, Irska
Oscar Wilde je v georgijanski mestni hiši na Merrion Squaru
preživel večino otroštva in mladosti. Dom družine Wilde je bil
pomembno prizorišče dublinskega kulturnega in intelektualnega življenja.
Spominska hiša Alme M. Karlin
Pečovnik pri Celju, Slovenija
Skromna hiša, v kateri je pisateljica, svetovna popotnica in
poliglotka Alma M. Karlin preživela zadnja leta svojega izjemnega
življenja.
Center Jamesa Joycea
Dublin, Irska
Joyce v tej hiši ni nikoli živel, vendar zgodovinska stavba
povezuje resnični Dublin z njegovim literarnim svetom. Med
najzanimivejšimi predmeti je originalni vhod z vrati hiše
na naslovu 7 Eccles Street.
Rojstna hiša Simona Gregorčiča
Vrsno, Slovenija
Muzejska hiša pod Krnom povezuje Gregorčičev spomin z domačo
pokrajino in načinom življenja, ki sta močno zaznamovala
njegovo poezijo.
Muzej Francisa Ledwidgea
Slane, grofija Meath, Irska
Pesnikova skromna rojstna hiša ohranja spomin na njegovo poezijo
ter tesno povezanost z irskim podeželjem in pokrajino doline Boyne.
KO OD DOMA OSTANE LE SPOMIN
Dom ni vedno hiša, ki jo lahko obiščemo.
Berta Zois je odraščala na gradu Javornik na Gorenjskem. Po poroki
z Williamom Charlesom Heaton-Armstrongom se je preselila na Irsko,
kjer sta si ustvarila nov dom na posestvu Mount Heaton.
Grad Javornik danes ne obstaja več. Tudi Mount Heaton je skozi čas
doživel velike spremembe. Ostale pa so fotografije, dokumenti in zgodbe,
ki povezujejo dve družini, dva kraja in dve državi.
Zgodbe živijo, dokler jih pripovedujemo.
PESMI MED JEZIKI
Poezija potuje drugače kot ljudje. Prehaja med jeziki, kraji
in generacijami.
Prešernova pesem Kam? je predstavljena v slovenščini, angleščini
in irščini, Yeatsova The Lake Isle of Innisfree pa v angleščini,
slovenščini in irščini.
Vsak prevod je novo srečanje med jezikom, pesnikom in bralcem.
Prevodi: Mirjam Dular · Séamus Mac Conmidhe ·
Sven Pádraig Ó Siochfhradha Prešern
PREDMETI NA RAZSTAVI
Razstava vključuje tudi predmete iz vsakdanjega življenja v slovenskih
domovih 19. in začetka 20. stoletja. Večina ni pripadala osebnostim,
predstavljenim na razstavi, pomagajo pa priklicati materialni svet časa
in prostora, v katerem so živeli.
Predmeti so del muzejske zbirke Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica.
ZGODBA PREDMETA: POTIČNICA
Med predmeti, ki so iz Slovenije odpotovali v Dublin, je tudi potičnica –
tradicionalni model za peko potice, ene najbolj prepoznavnih slovenskih
prazničnih jedi.
Nekoč pozabljena na podstrešju je bila najdena, rešena, očiščena
in obnovljena. Iz vsakdanjega gospodinjskega predmeta je postala del
muzejske zbirke – zdaj pa svojo pot nadaljuje na razstavi v Dublinu.
Njena zgodba kaže, kako lahko povsem običajen predmet postane nosilec
spomina ter poveže vsakdanje življenje, kulturno dediščino in ljudi
različnih generacij.
Majhen predmet. Pomembna zgodba.
TRIJE USTVARJALCI. TRIJE POGLEDI NA DEDIŠČINO.
Razstavo smo ustvarili trije doktorski raziskovalci heritologije
na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prihajamo iz različnih
poklicnih okolij, povezuje pa nas ista strast – kulturna dediščina.
Matjaž Koman je direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica,
doktorski raziskovalec heritologije in diplomirani igralec. Njegovo delo
se osredotoča na muzejske hiše, muzejsko interpretacijo, trajnostni turizem
in vlogo kulturne dediščine v sodobnih skupnostih. Je tudi ustvarjalec
projekta House Museum Nerd, osebnega raziskovanja muzejskih hiš po svetu.
Lucija Perko je arhitektka, oblikovalka in doktorska raziskovalka
heritologije. Njeno delo povezuje kulturno dediščino, oblikovanje,
tradicionalna znanja in rokodelstvo ter izhaja iz mednarodnih izkušenj
in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.
Rok Humerca je arheolog, specializiran za krajinsko in podvodno
arheologijo. Njegovo raziskovanje se osredotoča na kulturno dediščino
in lokalno zgodovino, med drugim na arheološke raziskave na Javorniku
in podvodno dediščino Blejskega jezera.
ZGODBE SE NADALJUJEJO
Razstava je le del zgodbe. Spremljajoča knjižica povezuje osebnosti,
muzejske hiše, kraje spomina, pesmi in predmete, predstavljene v Dublinu.
Prinaša več zgodb, več povezav in še en način raziskovanja dialoga
med Slovenijo in Irsko.
Vzemite zgodbe s seboj.
PRENESITE RAZSTAVNO KNJIŽICO →
Kolofon
Avtorji razstave in besedila Matjaž Koman · Lucija Perko ·
Rok Humerca Oblikovanje razstave in knjižice Lucija Perko ·
Prevodi poezije Mirjam Dular · Séamus Mac Conmidhe ·
Sven Pádraig Ó Siochfhradha Prešern Predmeti Muzejska zbirka
Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica
Fotografije in slikovno gradivo Čopova rojstna hiša: Aleš Košir, 2025 ·
Interpretacijski center Douglasa Hyda: Lee Williamson / Shuttermaniac™ ·
Prešernova rojstna hiša: Aleš Košir, 2026 · Thoor Ballylee: Jerzy Strzelecki
/ Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0 · Cankarjeva spominska hiša: arhiv
Visit Vrhnika · Hiša Oscarja Wilda: arhiv Oscar Wilde House · Muzej Francisa
Ledwidgea: arhiv Francis Ledwidge Museum Committee · Rojstna hiša Simona
Gregorčiča: Damjana Fortunat Černilogar / Tolminski muzej · Spominska hiša
Alme M. Karlin: Robi Valenti, 2024 · Center Jamesa Joycea: arhiv James Joyce
Centre · Grad Javornik: F. S. pl. Kurz z. Thurn u. Goldenstein / Narodni muzej
Slovenije, inv. št. R-482 / Tomaž Lauko · Mount Heaton, Mount St Joseph Abbey,
Roscrea: Jonathan Thacker / Geograph, CC BY-SA 2.0 · Mount Heaton, okoli 1890:
National Library of Ireland
Video na razstavi Ni ga lep’ga kraja / There’s No Fairer Place · Zavod za
turizem in kulturo Žirovnica · Čopova rojstna hiša
Organizacija in produkcija Veleposlaništvo Republike Slovenije v Dublinu ·
Zavod za turizem in kulturo Žirovnica
Zahvala ICOM DEMHIST · James Joyce Centre · Oscar Wilde House · Francis
Ledwidge Museum Committee · Slane Community Forum – The Hub · Roscommon
County Council · Visit Vrhnika · Tolminski muzej · Celeia Celje · Narodni muzej
Slovenije · Comhar
Posebna zahvala Jerneja Jezernik · Tristan Rosenstock · Cecilia Casas Desantes ·
Timna Seligman
Dublin · 2026