Meni

Kulturni praznik slovenskega naroda

Avtor: ddr. Damir Globočnik za Občinske novice, 2017

 

Tik pred osvoboditvijo, februarja 1945, je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta proglasilo dan Prešernove smrti za kulturni praznik (oziroma teden od 2. do 6. februarja za »kulturni teden«). Do pobude za kulturni praznik je prišlo po naključju. Oddelek za ljudsko prosveto v Črnomlju je 25. januarja 1945 prejel dopis predsedstva SNOS o prireditvah v spomin sv. Save. V kratkem času ni bilo mogoče pripraviti primerne proslave, zato so se odločili, da povežejo to praznovanje s kakšno slovensko osebnostjo. Ker je obletnica Prešernovega rojstva že minila, so sklenili, da proslavijo datum pesnikove smrti.

Predlog za praznovanje 8. februarja kot kulturnega praznika slovenskega naroda je v Črnomlju sestavil Bogomil Gerlanc (1901–1992), vodja odseka za ljudsko prosveto pri SNOS, v sodelovanju z ostalimi člani odseka. Odsek za ljudsko prosveto pri Predsedstvu SNOS je v utemeljitvi predloga poudaril:

»Za dvig kulturne zavesti našega naroda in s tem tudi dviganje njegovega ponosa in narodne zavest in samozavest bodi en teden v letu posvečen slovenski kulturi. Ta teden naj doseže svoj višek na dan Prešernove smrti. Ta dan bodi naš kulturni praznik. To bodi velika manifestacija vsega kulturnega dela od osnovne šole do univerze, od najmanjše prosvetne organizacije na vasi do najvišjega predstavništva našega prosvetnega življenja. Akademija znanosti, skratka, ta teden bodi revija vsega prosvetnega dela za dobo enega leta. Da je dan obletnice smrti Franceta Prešerna za to najbolj primeren, je brez dvoma. France Prešeren in njegovo veliko kulturno delo in poslanstvo je tista sila, ki more dati takemu prazniku najtrdnejšo oporo in najmočnejši temelj. France Prešeren je bil in bo ostal vsem slovenskim generacijam utelešenje slovenskega duha. /…/ Naša narodnoosvobodilna borba je morala biti zelo nujno oprta na delo Franceta Prešerna. Sleherni borec v dobi tega zgodovinskega dogajanja, bodisi kot član naše osvobodilne vojske ali delavec zunaj nje, je opiral svoje delo na Prešernove besede. Nanj se sklicujemo v borbi za našo svobodo in v borbi za mesto, ki ga mora dobiti in imeti naš narod v družbi ostalih svobodoljubnih narodov.«

Za predsedstvo SNOS sta odlok 1. februarja podpisala njegov sekretar Boris Kidrič in predsednik Josip Vidmar. Glavno poveljstvo narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije je istega dne po radiu obvestilo vse vojaške enote na slovenskem ozemlju o sprejetem odloku o Prešernovem prazniku. Emil Cesar piše, da so kljub časovni stiski partizanske tehnike poskrbele za natis primernih besedil, šole in krajevni odbori pa so pripravili slavnostne akademije.

Prva proslava novega praznika je bila 8. februarja 1945 v Črnomlju. Slavnostna akademija se je odvijala v Domu ljudske prosvete v Črnomlju. 13. februarja je sledila njena ponovitev po radiu. V Slovenskem poročevalcu je bil 3. februarja 1945 objavljen odlok ob razglasitvi kulturnega praznika. Odlok je spremljal Prešernov portret, ki ga je v tehniki linoreza izdelal slikar in grafik France Mihelič (1907–1998). Posebej je bilo natisnjenih okrog 30 odtisov Miheličevega portreta Prešerna. Portret je naročil dr. Aleš Bebler – Primož. Linorezno ploščo hrani Prešernov spominski muzej v Kranju.

Obvestilo z napotki, kako praznovati 8. februar, so prejele vse šole februarja 1945.