Silvia Viviani je italijanska igralka in avtorica. Po zaključenem študiju igralstva v Italiji in Ameriki si je leta 2012 dom ustvarila v Sloveniji. Na poti učenja slovenskega jezika je doživljala vzpone in padce, a narava v Sloveniji je Silvijo očarala in jo prepričala, da je življenje lepo, če lahko plešeš okoli lipe, plavaš v bistri reki ali se sprehajaš po gozdu.
Giorgio Depangher (1941–2001), italijanski pesnik, prevajalec, pedagog in politik, je živel v Trstu, diplomiral je iz italijanske književnosti. V slovenščino je prevajal poezijo Iga Grudna in Franceta Prešerna. Zdravljico je prevedel leta 1998.
Italijanščina ima okrog 65 milijonov govorcev, od tega največ v Italiji, San Marinu, Švici in v Vatikanu, velike kolonije pa so tudi v Braziliji, Argentini, Združenih državah Amerike. V Sloveniji je nekaj tisoč pripadnikov italijanske manjšine. Večina jih živi v občinah Koper, Izola in Piran.
Nekatera italijanska narečja se bistveno razlikujejo med seboj, ker so na antično latinščino delovali različni jeziki predhodnih prebivalcev in ker Italija ni bila politično enotna do 19. stoletja.
Narečja oziroma pokrajinski knjižni jeziki Veneta, Lombardije, Piemonta, Ligurije, Sicilije in druga so v rabi kot sporazumevalni jeziki teh področij s skromno književnostjo ali brez nje. Mnoge besede, ki smo jih v slovenščino dobili iz italijanščine, so iz beneške in iz tržaške italijanščine. Italijanska narečja so se razvijala neposredno iz latinščine in ne iz knjižne italijanščine, ki je umetno narejen knjižni jezik na podlagi toskanskega narečja.
Italijanščina in slovenščina
Iz italijanščine ali furlanščine imamo: adijo (latinsko ad deum ‘k bogu’), mulec (benečansko in tržaško mulo pomeni ‘fant’, v knjižni italijanščini pa ‘pankrt’), fakin, denar, fant (iz lat. infāns, prvotno ‘tak, ki (še) ne govori’), čelada, finta, kostanj, mineštra, fabrika, balin, barka … do kapučina in špagetov. Iz furlanščine ali beneške italijanščine imamo besede kot čebula, dota, fužina, jetika, jota, kareta, karjola, cekin, brajda in bot, kot v pobotati se.