Rastko Rafael Kozlevčar je leta 1989 diplomiral na Filozofski fakulteti in leta 1995 na Pravni fakulteti. Na obeh fakultetah je kasneje tudi predaval. Leta 1999 je bil imenovan za sodnega tolmača za francoski in španski jezik, je stalni član komisije za preizkus znanja iz francoskega jezika za sodne tolmače pri Centru za izobraževanje v pravosodju.
Pet let je nastopal v francoski gledališki skupini Les Théâtreux na Filozofski fakulteti, prispeval francoske ustreznice za Gledališki terminološki slovar ZRS SAZU, iz francoščine je prevajal tudi za gledališče.
Prevajalec Viktor Jesenik (1921–2000) je mladost preživel v Franciji, leta 1949 ja na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz angleščine. Z Marcom Alynom (1937), francoskim pesnikom, prevajalcem in esejistom, sta pripravila dve antologiji slovenske poezije v francoščini.
Zdravljico sta prevedla leta 1982.
Francoščina se uporablja v Franciji, poleg tega pa še v Belgiji, Švici, Monaku, Luksemburgu, v ZDA, Kanadi in v nekdanjih in sedanjih francoskih kolonijah po svetu.
Danes ima okrog 320 milijonov govorcev, od tega okrog 80 milijonov francoščine kot prvega jezika. V rabi je tudi kot uradni jezik v vrsti dežel, kjer prebivalci sicer govorijo druge jezike, predvsem v Afriki.
Del današnjih Združenih držav Amerike so prvi kolonizirali Francozi, o čemer pričajo imena, kot so New Orleans, Louisiana ali Chicago, kar je francoski zapis indijanskega imena.
Ime je dobila po germanskih Frankih, ki so v 5. stoletju ustvarili državo v severni Galiji. Prvo besedilo v francoščini je iz 9. stoletja.
Francoščina in slovenščina
Nekaj slovenskih besed, ki smo jih dobili iz francoščine ali s posredovanjem francoščine: klošar, afera, ambasada, ansambel, apartma, avantura, bife, bide, bonbon, bonton, briljant, detajl, dispanzer, garsonjera, inženir, kamion, dežuren, pardon, kupon, pomfrit, žeton, žur.