Jaano je leta 2008 s Finske v Slovenijo pripeljala ljubezen. Na Filozofski fakulteti Ljubljana je študirala angleščino, zaposlena je v marketingu in ob delu poučuje finščino. V Sloveniji jo navdušuje narava in odprtost ljudi.
Kari Klëmela, finski pisatelj in prevajalec, prejemnik Lavrinove diplome in častnega naziva ambasador slovenske književnosti in jezika, živi med Helsinki in Izolo. V finščino je prevedel dela Bartola, Jančarja, Šalamuna, Pahorja, Debeljaka, Flisarja in drugih pomembnih slovenskih avtorjev.
Zdravljico je prevedel leta 2009.
Finščina sodi med uralske jezike. Le-ti se delijo na ugrofinske in samojedske, nekateri pa menijo, da je genetsko povezana z uralskimi tudi skoraj izumrla družina dveh jukagirskih jezikov.
Največji jeziki uralske jezikovne družine so madžarščina s 17 milijoni govorcev, finščina s šest milijoni govorcev in estonščina, ki ima milijon govorcev.
Finščina je uradni manjšinski jezik v Rusiji in na Švedskem, kjer Finci govorijo narečje finščine, imenovano meankielščina. Finci na Norveškem so znani kot Kvenci in govorijo kvenščino.
V finščini so se ohranile mnoge prevzete pranordijske besede, ki jih je prevzela tudi slovanščina, denimo finsko kuningas ‘kralj’, ki tako kot knez izhaja iz kuningaz.
Prva tiskana finska knjiga iz leta 1543 je Abckiria (Abecednik). Napisal jo je najpomembnejši finski intelektualec tistega časa, začetnik knjižnega jezika, luteranski škof Mikael Agrikola (1510–1557), ki je istega leta v finščino prevedel tudi Novo zavezo.
Najbolj znana finska beseda, ki jo je prevzela tudi slovenščina, je savna. Neprevedljiva finska beseda, ki zajema odločnost, pogum in vzdržljivost, je sisu.