Dr. Noah Charney je ameriški profesor umetnostne zgodovine, kolumnist in avtor več kot 20 knjižnih uspešnic, med njimi finalistke za Pulitzerjevo nagrado. V Sloveniji, kjer živi od leta 2014, je najbolj znan po svoji knjigi Slovenologija: življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej. Noah je uradni ambasador slovenskega turizma pri Slovenski turistični agenciji in avtor nagrajenega podkasta I Feel Slovenia.
Tom M. S. Priestly, profesor slovanskega jezikoslovja na univerzi v Alberti, Kanada, je svoje raziskovalno delo posvetil slovenskim narečjem na avstrijskem Koroškem in prevajal koroške avtorje. Prešernovo poezijo je prevajal v sodelovanju s Henryem R. Cooperjem, Jr. (1946), ameriškim slavistom, literarnim zgodovinarjem, prešernoslovcem in prevajalcem.
Zdravljico sta prevedla leta 1995.
V Evropski uniji je po izstopu Velike Britanije število govorcev angleščine kot prvega jezika padlo s 13 odstotkov na 1 odstotek.
Največ govorcev kakšnega germanskega jezika kot materinščine govori angleško, okrog 380 milijonov. Angleščina je po več kriterijih trenutno najbolj vpliven svetovni jezik. V več večjezičnih državah, predvsem v afriških državah in v Indiji, je tudi uradni jezik, čeprav ne sodi med avtohtone jezike.
Današnja angleščina je konglomerat zahodnogermanskih, severnogermanskih, keltskih in romanskih elementov. Jezikovne povezave kažejo, da so na začetku srednjega veka v Anglijo najverjetneje najprej emigrirali Frizijci, Angli in Sasi. Z vikinškimi vpadi nekoliko kasneje se začne vpliv stare nordijščine na anglosaški jezik, npr.: angleško ill je iz staronordijskega illr ʻslabʼ. S kristjanizacijo se začne vpliv latinščine.
V srednjeangleškem obdobju je na angleščino močno vplivala normanščina.
Francoski kralj Viljem Osvajalec, ki je v 11. stoletju vladal Angliji, je govoril normansko. V Angliji je na tej francoski podlagi nastala angleška normanščina, ki je bila v rabi do 15. stoletja. Ni izrinila angleščine, je pa pustila močan pečat na njenem besedju (npr. order ʻredʼ, ʻvrstaʼ, country ʻdeželaʼ, person ʻosebaʼ, pocket ʻžepʼ, garden ʻvrtʼ).
Angleška pisava zaradi dolgega razvoja, ko je pisava ostala ista, jezik pa se je močno spreminjal, kaže elemente logografske pisave, kakršna je kitajska: izgovarjavo vsake besede posebej se je treba naučiti.