Darko Čuden predava na Filozofski fakulteti Ljubljana, na Oddelku za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko. Prevaja iz angleščine, nemščine, danščine, norveščine, švedščine, edini v Sloveniji tudi iz ferščine. Med naslovi njegovih knjižnih prevodov so Moj boj, Beatli, Tonja s hudega brega Vafljevi srčki, Golmanka in morje, Čez kitajsko morje, Mala vrla viteza, Milijonček za prijaznost. Za profesionalna gledališča je poleg sodobnih dramatikov prevedel dela Ibsna in Strindberga.
Klaus Detlef Olof je profesor slavistike in prevajalec južnoslovanskih književnosti v nemščino. Deloval je na univerzah v Celovcu, Gradcu in na Dunaju.
V njegovem obsežnem opusu so prevodi del Prežihovega Voranca, Cirila Kosmača, Franceta Prešerna, Draga Jančarja, Alojza Rebule, Lojzeta Kovačiča in Rudija Šelige. Zdravljico je prevedel leta 1995.
Sodobna nemščina ali nova visoka nemščina je naslednica srednje visoke nemščine. Stara visoka nemščina je oznaka za jezik in zapise zahodnonemških narečij iz časa med 8. in 11. stoletjem, srednja visoka nemščina pa je jezik tega področja v visokem srednjem veku, med 11. in 14. stoletjem.
Sodobna knjižna nemščina je nastala na podlagi več narečij, ki se med seboj precej razlikujejo. Na unifikacijo nemščine je imel poseben vpliv Martin Luther na prelomu 15. in 16. stoletja.
Oprl se je na visokonemška narečja, katerim je dodal še precej elementov iz drugih narečij.
Skupaj s protestantizmom se je nadnarečna oblika nemščine hitro širila. Na večji upor je sprva naletela v katoliški južni Nemčiji in v Švici, ki je sprejela drugo vrsto protestantizma. Švicarska nemščina se zato razlikuje od standardne nemščine. Izoblikovali pa so se še drugi pokrajinski standardi, npr. avstrijska in luksemburška nemščina.
Število govorcev nemščine je zato težko oceniti, ker statistike temeljijo na različnem razumevanju različic nemščine – nekatere pokrajinske različice štejejo ponekod za samostojne jezike. Velja, da je govorcev nemščine kot prvega jezika okrog 90 do 105 milijonov. Nemško in različice nemščine se govori v vrsti držav. Od bolj oddaljenih omenimo nemško govoreče manjšine v ZDA, v Južni Ameriki (Argentina, Brazilija, Paragvaj), v Aziji (predvsem v Kazahstanu), na jugu Afrike in Avstralije.