V Čopovi rojstni hiši v Žirovnici je na ogled razstava grafičnih del Adriane Maraž z naslovom Preproste reči: male grafike Adriane Maraž, ki bo odprta za ogled do 30. septembra 2023.
Gre za miniature, ki kažejo navezanost te velike umetnice na svet predmetnega, ki pripada ljudskemu izročilu. Zibelka, stol, panjska končnica, knjiga, so predmeti, ki so v preteklosti prehajali iz roda v rod in bi jih našli tudi v starih domačijah v vaseh pod Stolom. So kot protiutež meščanskemu pohištvu in citatom iz svetovne zgodovine umetnosti (na primer Mona Lisa) in poudarjajo izenačenost obeh svetov, prvinskega, vaškega, umirjenega in vrvečega mestnega, kjer jo privlači popart. Adriana Maraž ne zrcali predmetnega sveta, pač pa s predmeti, ki jih razjeda zob časa, razmišlja o življenju in minevanju.
Predmeti iz vaškega življenja, ki so bili nekoč tako pomembni v vsakdanjem življenju, so zdaj nostalgični spomin na čas, ki se nikoli več ne vrne. Ta svetovljanska umetnica je znala ceniti preproste reči, jih prikazati z občuteno tančino, kot bi nas želela povabiti, da se spomnimo in s prebujenim zanimanjem začnemo spoštovati in hraniti predmete naše dediščine.
Razstava v Čopovi rojstni hiši nas bo z grafiko Panjski končnici – ugasli čas, na kateri je upodobljen tudi en od motivov (godcev) s čebelnjaka Antona Janše na Breznici, spomnila na letošnje obeleževanje 250. letnice smrti tega svetovnega pionirja čebelarstva.
Adriana Maraž (1931-2015), svetovno priznana in najpomembnejša slovenska ustvarjalka na področju umetniške grafike, se je po diplomi na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti (danes ALUO) leta 1958 najprej začela uveljavljati kot slikarka, po letu 1967 pa se je povsem posvetila grafiki. Ustvarjala je in postala mojstrica v najzahtevnejših grafičnih tehnikah globokega tiska.
Razstavljala je samostojno in po vseh svetovnih bienalih grafike in bila večkrat nagrajena. Dvakrat je prejela Grand Prix, na bienalih v norveškem Fredrikstadtu in nemškem Frechnu, ter bila večkrat prejemnica nagrad na Ljubljanskih grafičnih bienalih. Samostojno se je predstavila na osemindvajsetih razstavah v Sloveniji in po svetu od Beograda, Bruslja, Padove … Njene grafike hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska galerija Tate in newyorški muzej MoMA, ter muzejske zbirke v Sloveniji od ljubljanskih MGLC in Moderne galerije, Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju in drugih. Bila je prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977, leta 1983 pa nagrado Prešernovega sklada.
Živela in ustvarjala je v Ljubljani in na Breznici pri Žirovnici.
Trgovina 
