Odpri navigacijo

Cerkev sv. Marka v Vrbi

Podružnična cerkev sv. Marka se prvič omenja leta 1468. S skodlami krita cerkvica na robu Vrbe združuje sledove romanike, gotike in baroka. Notranje stene so bile nekoč v celoti prekrite s freskami, danes so vidni le še fragmenti. V lopi pred vhodom v cerkev je vzidano poprsje nadškofa Antona Vovka, ki se je tako kot dr. France Prešeren rodil pri Ribiču v Vrbi.

Cerkev sv. Martina v Mostah

Cerkev sv. Martina v Mostah se uvršča med najstarejše in najlepše sakralne bisere na Slovenskem, v brezniški župniji pa je najstarejša sakralna stavba. Arheološke najdbe v notranjosti segajo v predromansko obdobje. Cerkev se ponaša z dragocenimi gotskimi freskami iz 15. stoletja, ki prikazujejo mučeniške smrti apostolov. Avtor fresk je prav po tem delu dobil ime Žirovniški mojster.
Ob cerkvi so arheologi odkrili poznoantično in staroslovansko nekropolo.

Cerkev sv. Klemena na Rodinah

Rodine s cerkvijo sv. Klemena so v preteklosti predstavljale pomembno versko središče, saj so bile v srednjem veku sedež prafare in kasneje sedež brezniške župnije. Cerkev s pokopališčem in obzidjem sodi med najlepše spomenike sakralnega stavbarstva v tem delu Gorenjske. Njeni romanski temelji segajo v 11. stoletje. Po legendi naj bi relikvije za cerkev prinesla Ciril in Metod, ko sta s posmrtnimi ostanki sv. Klemena potovala skozi Rodine v Rim.

Cerkev sv. Kancijana Selo

Cerkev sv. Kancijana daje baročen videz, a njen nastanek sega v čas romanike. Posebnost cerkve je freska sv. Jurija, ki zabada zmaja. Glavni oltar v cerkvi je posvečen sv. Kancijanu in eden od stranskih oltarjev sv. Antonu Puščavniku z ljudskim imenom Anton Kračman, ki je zavetnik živinorejcev in mesarjev. Na praznik sv. Antona so kmetje nekoč v cerkev prinašali svinjske krače in klobase ter se pri svetniku priporočali za zdravje pri reji prašičev. Prinešene dobrote je ključar prodal na licitaciji, neprodane pa so razdelili med reveže.

Cerkev sv. Radegunde na Bregu

Cerkev sv. Radegunde, zavetnice lončarjev in tkalcev, se prvič omenja leta 1468. V osnovi je romanska, čebulast zvonik in vhodna lopa pa spadata v barok. Izrazito baročen je tudi oltar iz dobe t. i. zlatih oltarjev. Freska, na kateri je upodobljena noseča Marija, sodi med ikonografske posebnosti. Okolica cerkve je arheološko najdišče, kjer so bili odkriti staroslovanski grobovi.

Cerkev Žalostne Matere božje na Breznici

Farna cerkev Žalostne Matere božje je najmlajša izmed cerkva v brezniški župniji. Zgrajena je bila po načrtih arhitekta Blasia Zamola iz Gemone leta 1821. Pred tem je bil sedež župnije na Rodinah. Tedanji župnik Franc Salezij Christian se je odločil sedež prenesti na sredino fare, ki jo je v ta namen dal tudi izmeriti. Tako so novo cerkev zgradili na Breznici. Brezniška cerkev je poslikana s klasicističnimi freskami. Veliki marmorni oltar je delo treh mojstrov, Janeza Vurnika mlajšega in starejšega ter Franca Ksaverja Zajca. Posebnost v cerkvi je krstilnica, narejena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

Cerkev sv. Lovrenca nad Zabreznico

Cerkev sv. Lovrenca nad Zabreznico je posebna po svoji legi, preteklosti in sedanji podobi. Stoji na pečini nad Zabreznico, od koder se ponuja čudovit razgled na deželo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so domačini s prostovoljnim delom na romanskih temeljih zgradili novo cerkev. Njeno notranjost krasi križev pot slikarja Janeza Bernika in zunanjost mozaik s podobo sv. Krištofa, delo slikarja Andreja Jemca. Posebnost sv. Lovrenca je prezbiterij poslikan s cvetjem, ki ga najdemo v okolici cerkve, delo Marije Smolej.